700 verzov, v katerih so zajete vse ključne duhovne resnice.

Bhagavad Gita je del Mahabharate, ob Ramayani najpomembnejšega indijskega epa. Je pogovor med Krišno in bojevnikom Arjuno, ki iz Njegovega prijatelja postane Njegov učenec. Tako skozi Bhagavad Gito Krišna Arjuni in vsem nam, ki smo na to pripravljeni, predaja svoja skrivna učenja.

“Bhagavad Gita ni roman. Ni samo knjiga, ki jo prebiraš, kadar imaš čas. Z njo moraš prepojiti svoj um. In ne je le enkrat prebrati.”

“Morate se potopiti vanjo, ker ima vsaka vrstica Bhagavad Gite, vsak stavek, ki ga je Krišna izrekel, globlji pomen v vašem življenju. Ni izven vašega življenja. Ni rekel ničesar, kar bi vam bilo tuje. Pravzaprav je vse, o čemer je govoril, še vedno relevantno. Vsak gre skozi to, skozi kar je šel Arjuna.” Paramahamsa Vishwananda

V Bhagavad Giti Krišna govori tudi o jogi, o tem, kako skozi delovanje, odpoved in zavedanje doseči najvišje spoznanje.

Joga niso zgolj telesni položaji oziroma asane, joga pomeni združitev individualne duše z najvišjo resničnostjo in je hkrati tudi metoda, k katero se ta združitev doseže.

sparśān kṛtvā bahir-bāhyāṁś-cakṣuś-caivāntare bhāvoḥ | prāṇāpānau samau kṛtvā nāsābhyantara cāriṇau || 27 || yatendriya mano-buddhir-munir mokṣa parāyaṇaḥ | vigat-ecchābhaya krodho yaḥ sadā mukta eva saḥ || 28 ||

Z izključevanjem vseh zunanjih stikov, usmerjanjem pogleda med obrvi, zaustavljanjem vdiha in izdiha znotraj nosnic in s kontrolo nad čuti, umom ter intelektom, modri, ki si želijo osvoboditev, opustijo želje, strah in jezo ter jo dosežejo. (5 poglavje, verz 27-28)